by Helena Sirotka | Jul 15, 2022 | UNESCO
2022/23
Letos smo veliko govorili in izvedli kar nekaj delavnic na temo kulturne dediščine v našem kraju. V Šentvidu (Ljubljana), ki ožja okolica naše šole, se lahko pohvalimo z bogato kulturno dediščino, saj so tukaj odrasli tudi v slovenskem merilu znani kulturniki (Janez Bitenc, Anton Belec)… Prav tako pa so v kovačnici 7. avgusta 1895 izdelali Aljažev stolp, za katerega izdelavo je zaslužen Anton Belec s svojimi mojstri.
Anton Belec ga je s svojimi sodelavci izdelal po načrtih Jakoba Aljaža. Izdelali so 6 kosov, ki so tehtali od 20 do 25kg. Stolp so najprej postavili na ogled izpred kovačnice, vanj pa so lahko stopili tudi tisti, ki si nikoli niso nadeli pohodnih čevljev. V Šentvidu so ga naložili na vlak do Mojstrane, od koder pa ga je 6 nosačev cel teden nosilo na vrh Triglava.
Učenci 1. razredov so tako obeležili delo mojstrov iz kovačnice tako, da so izdelali pomanjšane Aljaževe stolpe, Aleksander Bogataj, Kiara Frntić in Tadeja Duh pa so napisali pesem.
ALJAŽEV STOLP
Od nekdaj na svetu so stolpi bili,
veličastni narodi postavljali so jih vsi.
Od Nemcev, Habsburžanov, Francozov, Italijanov,
a vsi postavljali so jih zaman,
saj Jakob Aljaž prekašal jih je sam.
V času Aljaža smo bili pod Habsburško monarhijo,
v strahu, da si Avstrijci vse naše gore pridobijo.
Tukaj jim je junak naš stopil na poti,
kupil za goldinar ozemlje na Triglavu,
saj Avstrijci takrat so Slovencem bili na poti.
Tako so Slovenci dosegli svoj čar,
Aljažev stolp za Slovence bil je dar.
Jakob Aljaž je izdelal načrt,
ki poslal ga je v šentviško obrt.
Anton Belec se lotil izdelave je stolpa,
Avstrijcem so le ti se zdeli kot prava tolpa.
Po delih na Triglav so stolp naš nosili;
Aljaž in pet njegovih pomočnikov,
vsi so se res zelo trudili.
Nihče ni rekel, da prenašanje stolpa bo lahko,
nato še pet urno sestavljanje stolpa;
res, bilo je težko.
Stolp je bil prava lepota,
od znotraj in zunaj, ni ga spremljala nobena grdota,
ko notri si stopil, obšla te je milina,
kljub mrazu razveselila te je njegova toplina,
štiri okenca, trije stoli, vpisna knjiga in panoramska slika…
Oh, kako je bila velika.
1895 stolp na Triglavu je stal,
da nemški narod se ga res je bal.
Skozi čas njegova podoba se spreminjala je,
zelena, modra, rdeča,
barve na sebi nosil je vse.
Držal je zastavo, zvezdo,
s ponosom največjim, kot doslej,
Aljažev stolp naj stoji še naprej!
Dandanes so ga popolnoma obnovili,
njegovo staro podobo čisto skrili.
Še vedno oblika stolpa je enaka,
zato spomnimo se na Aljaža, našega junaka,
da narod Slovenski si zapomni država vsaka!
***************************************************************
V petek, 30.9.2022, smo obiskali OŠ Belokranjskega odreda v Semiču, ki je v letošnjem šolskem letu prevzela nosilno vlogo tega projekta.
Na prireditvi, ki je bila dobrodošlica kar več kot 300 udeležencem iz celotne Slovenije, smo imeli priložnost videti različne običaje tega dela Slovenije. Vse od plesov, pesmi do različnih inštrumentov.
Po slavnostnih nagovorih smo se porazdelili po 20 različnih delavnicah, ki so prav vsaka posebej, predstavljale del belokranjske dediščine. Predstavnika naše šole sta se udeležila pletenja zapestnic.
Za zaključek smo bili deležni predstavitve plesne folklorne skupine, ki se je tega dne naučila dva plesa in pevcev, ki so se prav tako predstavili s pesmimi, ki so se jih naučili tega dne.
Spodaj pripenjam nekaj v fotoaparat ujetih utrinkov tega dne.
***************************************************************
UNESCO šole in vrtci smo se začeli intenzivno ukvarjati z dediščino svojega kraja in s posvojitvami kulturnih ali/in naravnih, tehničnih in nesnovnih “spomenikov” že v letu 2002 in to nadaljujemo tudi danes.
Idejo posvajanja spomenikov je ob obisku Slovenije in OŠ Cirila Kosmača v Piranu, ki je idejni vodja projekta s tedanjo nacionalno UNESCO koordinatorico UNESCO ASP mreže Slovenije Alenko Aškerc Mikeln, podprl tudi tedanji generalni direktor UNESCA Koichiro Matsura in prevzel častno pokroviteljstvo nad projektom.
Kasneje je v šolskem letu 2012/13 projekt povzela OŠ Ledina iz Ljubljane. V sodelovanju z OŠ Leona Štuklja iz Maribora, ob podpori Urada za UNESCO Slovenije in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je nastala dragocena publikacija v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri 59 Unesco šol predstavi 67 posvojenih spomenikov. Izšla je leta 2013, v Mariboru, v času ko je bilo mesto evropska prestolnica mladih. Pri tem je sodelovala tudi naša šola. Posvojili smo divji kostanj, ki ponosno stoji ob šoli že vsaj 60 let. PUBLIKACIJA
Tokrat smo posvojili
ALJAŽEV STOLP.
Aljažev stolp je izdelal Anton Belec, kleparski mojster iz Šentvida. Izdelal ga je v šestih delih, ki so tehtali od 15 do 20kg. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tu pa jih je šest nosačev v enem dnevu znosilo na vrh Triglava.
Za postavljanje stolpa, 7. avgusta 1895, so potrebovali 5 ur.
Pri tem so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar – Požganec, Tomaž Košir – Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema.
Jakob Aljaž je za stolp odštel 300 goldinarjev.
Ko bomo razmišljali o stolpu, se bomo spomnili na stare obrti nekoč in danes, na pomen pohodništva, kako je kraj izgledal nekoč in se do danes spremenil, pomen Aljaževega stolpa nekoč in danes, ko je za mnoge postal simbol slovenstva…
by Helena Sirotka | Maj 9, 2010 | UNESCO
DREVO = ŽIVLJENJE
2023/24
V letošnjem šolskem letu uresničujemo 8. globalni cilj
DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST.
Osnovni cilj projekta je vzgajanje, ozaveščanje in usposabljanje za sprejemanje aktivne vloge
v življenju posameznika kot dela globalne vizije sveta. Je interdisciplinarni projekt odprtega
učnega okolja.
Takšen je tudi vpet v šolski kurikulum. Vse šolsko leto se odvija pri pouku in
drugih šolskih dejavnostih na razpisano globalno temo. Lahko ga bomo izvajali z različnimi skupinami učencev, prilagajajo se cilji, vsebine, zahtevnost itd.
Naše osnovno vodilo je Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki predstavlja zgodovinski dogovor
mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka
ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije. Agendo sestavlja 17 globalnih ciljev, ki jih
bo potrebno uresničiti do leta 2030.
2022/23
V letošnjem šolskem letu uresničujemo 7. globalni cilj
CENOVNO DOSTOPNA IN ČISTA ENERGIJA.
Cilj govori o zagotavljanju dostopa do cenovno sprejemljivih,
zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije.
Z uresničevanjem cilja si države članice prizadevajo povečati delež obnovljivih virov energije,
podvojiti energetsko učinkovitost, okrepiti mednarodno sodelovanje in olajšati dostop do
raziskav na področju čiste energije ter čiste energetske tehnologije.
Do leta 2030 želijo razširiti infrastrukturo in posodobiti tehnologijo za sodobno ter trajnostno splošno oskrbo z energijo v državah v razvoju.
Izvedli smo delavnice, ki spodbujajo elemente kritičnega mišljenja in učenčevo lastno aktivnost. Seznanili smo se z dejstvi in podatki o omejenem dostopu do elektrike za kar več kot milijardo ljudi, ki živijo v revnejših četrtih.
Poudarili smo razliko med obnovljivimi viri energije (npr. sončna energija, energija vetra, potencialna energija vode) in neobnovljivimi viri (fosilna goriva), ki jih mnogo hitreje uporabljamo, kot pa v naravi nastajajo. Učenci so spoznali prizadevanja ter možnosti za uporabo obnovljivih virov energije.
Kot nadaljevanje delavnic z učenci smo ustvarili simbolne vetrnice, ki smo jih opremili z zapisi
ali ilustracijami, kako in na kakšne načine bomo sami varčevali z energijo.
Vetrnice smo izdelali iz odpadnega pisarniškega papirja (potiskan na eni strani).
Tri primere vetrnice smo poslali na šolo, ki organizira ta projekt: OŠ Frana Kranjca Celje, kjer bodo ob zaključku šolskega leta naredili razstavo le teh. Ostale pa smo razstavili na šolski pano.
POVEZAVA do zaključka na OŠ Frana Kranjca.
2021/22
V letošnjem šolskem letu uresničujemo 6. globalni cilj
Čista voda in sanitarna ureditev.
Cilj govori o zagotavljanju dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve za vse ljudi ter skrbi za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. Z uresničevanjem cilja si države članice prizadevajo omogočiti enakopraven dostop do ustrezne sanitarne ureditve in higiene ter odpraviti opravljanje potrebe na prostem, pri čemer je potrebno ustrezno pozornost nameniti ženskam in deklicam ter ljudem v težkih življenjskih okoliščinah. Posebno pozornost namenjajo zmanjševanju onesnaževanja, omejevanju izpustov nevarnih kemikalij ter povečanju recikliranja.
Izvedli smo kar nekaj delavnic na temo VODE. Povprašali starše, babice in dedke, učitelje, kako varčujemo z vodo, kako načrtujejo varčevanje, ali sploh varčujejo z vodo, ali se jim zdi to pomembno in zakaj…
Ob tem so nastali izdelki v obliki vodnih kapljic, ki smo jih tudi poslali na OŠ Frana Kranjca v Celje, kjer je razstava kapljic vseh sodelujočih šol v Sloveniji.
2020/21
V letošnjem šolskem letu smo sodelovanje na projektu spustili.
2019/20
V letošnjem letu je glavna tema 4. globalni cilj
KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE.
Ta govori o vseživljenjskem učenju in izobraževanju. Poleg dostopnosti do izobraževanja na globalni ravni, poudarja tudi strokovnost učiteljev. Na področju učenja in poučevanja smo dandanes že zelo dobro spoznali, da tradicionalni pristopi izobraževanja še zdaleč ne zadovoljijo potreb sedanjih generacij otrok in da otroci morajo ter hkrati želijo biti aktivni v učnem procesu. Inovativni in igrivi pristopi k poučevanju nam omogočajo v otroku oz, mladostniku prebujanje zanimanja za učenje. Ker učitelj in strokovni delavci v praksi uporabljamo različne moderne pristope v poučevanju, so nas pozvali, da si ideje podelimo. Naj bo inovativnost v poučevanju vsem dosegljiva.
2018/19
V letošnjem letu je glavna tema 3. globalni cilj
ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE.
Želimo, da učenci razumejo pomen zdravja za kvalitetno življenje ter spodbujajo dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih. Učence smo ozaveščali o pomenu tako telesnega kot duševnega zdravja. Spodbudili smo jih, da bodo poiskali načine, kako živeti čim bolj zdravo in širiti ta pozitiven odnos v svoje okolje. Izdelali smo
IGRALNO KOCKO,
ki smo jo opremili s svojimi predstavami o različnih gibalnih nalogah, ki vodijo k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. Uporabljali smo jo tako kot del pouka kot pri drugih oblikah dela (OPB).
Projekt smo izvedli v tednu otroka, med 1. in 5. oktobrom 2018.
2016/17
V letošnjem letu bomo izvedli ali v sklopu pouka ali pri krožku … delavnice, katerih glavna tema bo
IZKORENINJENJE REVŠČINE DO LETA 2030.
Teme so življenja ljudi, ki živijo pod pragom revščine, pravice revnih, kako in zakaj so izključeni iz družbe … Učenci bodo v teh razpravah dobili možnost izražanja lastnih pogledov, razmišljanj, argumentov. Izvedli bomo tudi akcijo pomoči, o kateri bomo še poročali.
2015/16
Naslov letošnje tematike je ŠKATLICA ŽELJA.
Učenci so se seznanili z vzroki migracij, s poudarkom na aktualni problematiki begunstva. Pogovarjali smo se o humanitarnih katastrofah, o stereotipih, diskriminaciji, predsodkih. Učenci so svoja spoznanja oblikovali kot slikovno ali pisno pismo neznanemu beguncu v znak podpore na njegovi/njeni poti iskanja boljše prihodnosti. Za razstavo, ki je bila na OŠ Frana Kranjca v Celju, smo nekaj teh sporočil prilepili na škatlo v obliki darila s pentljo. V paket smo dali preostala slikovna in pisna sporočila (pisana so v angleščini).
Sam projekt se je zaključil 20. maja 2016 na svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj v obliki video konference med sodelujočimi šolami.
2014/15
Stare majice smo reciklirali tako, da smo jih poslikali in nastale so prave mojstrovine.
Tukaj je nekaj izmed njih.
Letošnja tema je recikliranje starih majic.
Porisali in poslikali jih bomo na temo tolerantnosti, drugačnosti, na temo človekovih in otrokovih pravic.
2013/14
Izdelali smo sestavljanko na temo ekologije. Uporabljali smo jo tudi pri tovrstni snovi pri pouku.
2012/13
Letos smo v tem projektu sejali, sadili in spremljali rast rastlin.
Iz fižolov, ki so nam zrasli, smo naredili solato
in v šoli vzgojeni avokado zdaj krasi dom ene od naših učiteljic.
2011/12
V letošnjem letu ravno tako sodelujemo pri tem projektu.
2010/11
21. septembra 2010 mednarodna organizacija ENO praznuje svoj 10. rojstni dan in tudi letos bomo sadili.
Pri projektu bomo sodelovali tudi z izbranim književnim delom, ki govori o drugačnosti.
Vzeli smo delo
Mojiceje Podgoršnik: O dečku, ki se je bal vode.
Na teme iz knjige smo naredili več dejavnosti in vsako od njih bomo predstavili na našem kolaž – plakatu.
Izvedli smo tudi že “vihar misli” (brain strorming) na katerem smo svoje misli strnili v eno povedno poslanico:
DELAMO ZA PRIHODNOST,
SAJ VERJAMEMO VANJO.
Zaključna prireditev bo 6.junija 2011
v Celju na OŠ Frana Kranjca.
Predstavili bomo svoje izbrano knjižno delo na kolažu ter napisali poslanice lepih misli.
2009/10
Čistilna akcija Očistimo Slovenijo
Na letošnjo akcijo smo se pripravljali kar nekaj časa. Poskušali smo aktivirati čim več učiteljev, učencev, njihovih staršev in okolico. Zbrali smo se pred šentviškim Ljudskim domom, kjer so nekateri dobili rokavice, vrečke,večina jih je prinesla to kar s seboj in od tam smo krenili v različne smeri, dabi očistili vsak en košček našega kraja. V upanju, da bomo za vzgled ostalim in prispevali k osveščanju v prihodnosti. Pri čiščenju smo naleteli na vse mogoče odpadke, od gradbenega materiala do plastenk in papirja, vendar pa smo pri tem naleteli tudi na male čudeže narave kot je mlada rastlinica in kostanj, ki je vzklil. Uživali smo.
Očistimo Slovenijo
8. junija 2010 smo zaključili ta projekt s predstavitvijo našega dela na OŠ Frana Kranjca v Celju. Z mentorico Heleno Sirotka sta šli še dve učenki iz 8. razreda Monika Gradišnik in Kaja Kramžar. Na koncu smo si ogledali tudi deponijo Simbio pri Celju, kjer odpadke ločujejo in jih spreminjajo v še enkrat uporabne stvari npr. med drugim izdelujejo tudi kompostno zemljo iz bioloških odpadkov.
by Helena Sirotka | Maj 9, 2010 | UNESCO
2023/24
Nadaljevali bomo lani zadan dvoletni projekt na temo
»Vrednote v luči vseživljenjskega učenja«
in ga nadgradili z vrednoto MIR.
Do sedaj se je zbralo že veliko literarnih in likovnih del, fotografskih prispevkov in nekaj raziskovalnih nalog. Že zbranemu gradivu bomo dodali v prihajajočem letu zbrano literarno gradivo na temo MIR, ki bo del nastajajoče knjige z naslovom Vrednote v luči vseživljenskega učenja.
Izdana knjiga bo predstavljena na 15. Unescovem taboru ustvarjalcev dobrih vesti na Senovem, ki ga organizira OŠ XIV. divizije Senovo.
2022/23
Živeti v današnjem času ni enostavno. Vrednote, ki nas vodijo v boljši način življenja, izginjajo. Poznati, razumeti ter spoštovati sebe in druge, varovati okolje, kulturno in naravno dediščino, sprejemati kulturno raznolikost ter stremeti k trajnostnemu življenjskemu slogu so glavni cilji projekta v letošnjem šolskem letu.
Učenci so skozi besedo, fotografijo in likovni motiv raziskovali, ustvarjali in soustvarjali na temo
»Vrednote v luči vseživljenjskega učenja«
in predstavili svoja prizadevanja na poljubnem področju delovanja. Tema je bila zelo široka in vsak je lahko našel svoj vidik. Svoje delo smo predstavili drugim šolam kot primer uspešne prakse za poglabljanje in utrjevanje Unescovih ciljev skozi štiri stebre izobraževanja. Z zbranim gradivom bomo prispevali k izmenjavi ugotovitev in izkušenj s svoje šole.
Tokrat projekt traja dve leti in eden od ciljev je v teh dveh letih ustvariti knjigo, kjer bo predstavljeno delo vseh sodelujočih vrtcev, osnovnih in srednjih šol.
Na naši delavnici smo izhajali iz sebe kot prijatelja. Ugotavljali smo, kaj si mi želimo od prijateljev in to prenesli nase kot prijatelje. Spominjali smo se svojih dejanj in ugotavljali, kako smo lahko še boljši. Vse to smo zapisali na izris svojih dlani. Tole je bilo naše izhodišče in naši izdelki.
**********************************************
2021/22
Izbrali smo si temo
BRANJE KOT VREDNOTA
in izpeljali delavnico v okviru projekta Noč knjige. Prebrali smo si zgodbo pisatelja
Antoine de Saint-Exupery-ja : Mali princ
in poiskali tiste misli, ki naredijo to besedilo posebno in vsekakor vredno branja. In našli smo kar nekaj razlogov za branje. Naredili smo si tudi origami kazalke – metulje, ki smo jih opremili z našimi dognanji in jih tudi okrasili z različnimi vzorčki ter jih zdaj uporabljamo pri našem vsakdanjem branju. Pogovarjali smo se o drugih naših junakih, ki smo jih srečali na naših potovanjih ob branju, misli, ki so nam ostale v spominu in majhne bisere spoznanj, ki nam jih je branje prineslo. Še nekaj izdelkov iz naše delavnice.
2020/21
V letošnjem šolskem letu smo sodelovanje pri projektu podaljšali zaradi omejenih možnosti dejavnosti.
Nastali so prekrasni literarni izdelki, ki so združevali tako ustvarjalnost kot tudi razumevanje ohranjanja naše narave.
TUKAJ je eden od prispevkov, ki je nastal v sodelovanju učenca in mentorice.
2019/20
V letošnjem šolskem letu nadaljujemo s tematiko
PLASTIKA V OKOLJU IN UMETNOSTI.
2018/19
V letošnjem šolskem letu smo se ukvarjali s plastiko, njeno zmanjšano uporabo in recikliranjem.
Letošnji uradni naslov je
PLASTIKA V OKOLJU IN UMETNOSTI.
Nekaj naših izdelkov…
2017/18
V letošnjem šolskem letu bomo izpeljali drugi del natečaja
VREDNOTE NAŠE ŠOLE.
Učenci bodo tokrat sodelovali s prispevki v literarni obliki: zgodbe, pesmi, rebusi… in tako oblikovali spletni časopis.
Teme bodo tudi letos: sprejemanje drugačnosti, sprejemanje sebe, medsebojni odnosi, kulturna dediščina, medgeneracijsko povezovanje, trajnostni razvoj…
Aprila 2018 se bodo določili pari sodelujočih šol, ki si bodo medsebojno ocenili 5 najboljših prispevkov.
Ti prispevki bodo objavljeni, skupaj z lanskoletnimi fotografijami, v končno publikacijo.
VABLJENI K SODELOVANJU.
2016/17
V letošnjem šolskem letu smo izvedli fotografski natečaj na temo
VREDNOTE NAŠE ŠOLE SKOZI OBJEKTIV.
Učenci so do februarja 2017 spremljali šolske dogodke, vsakdanje ali ob prireditvah, ter jih poskušali ujeti na čim bolj zanimiv način v fotografski objektiv.
Izbrali smo nekaj izmed njih, ki so del slovenske fotografske UNESCO zbirke. Ta bo dve leti krožila po slovenskih šolah in predstavljala dobre vesti iz naše šole.
Razstava je začela svojo pot na OŠ XIV. divizije Senovo, kjer je bil od 1. do 3. junija 2017 UNESCO projekt Tabor ustvarjalcev dobrih vesti. Izbrane so bile tudi tri fotografije, ki so jih ocenili strokovnjaki za fotografijo in bodo nagrajene. Med njimi žal ni bilo fotografije z naše šole, vendar so bili zmaovalci v naši očeh vsi, ki so sodelovali.
2015/16
V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali lanskoletno temo o VODI.
Naredili smo zelene sadno-zelenjavne napitke, pri čemer smo uporabljali zelišča in zelenjavo z našega, šolskega vrta. Naš program, nekaj naših razmišljanj, stvaritev, poskusov najdete na TEJ povezavi.
Poiskali smo tudi dobre vesti naše šole skozi njeno zgodovino ter poskusili na koncu izluščiti 5 dobrih novic.
Poiskali smo tudi fotografije, ki ovekovečajo naše dobre novice.
Na koncu smo izdali skupaj z 11 sodelujočimi šolami pri tem projektu (med njimi je tudi osnovna šola z Madžarske) s knjigo z naslovom
VODA PRI NAS IN V SVETU -KULTURE SVETA IN VODA,
ki je izšla ob 10 letnici Tabora ustvarjalcev na Senovem.
Projekt Tabor ustvarjalcev na Senovem je po šestih letih projekta Dobre vesti postal samostojen projekt.
Prav je, da to desetletnico obeležimo tudi s knjigo, ki nas spominja na dva projekta, ki sta bila nekoč združena v enem.
ČESTITKE OB LEPEM JUBILEJU.
2014/15
Vodilna tema letošnjega sodelovanja je VODA.
Izvajamo različne poskuse za ugotavljanje kvalitete vode… Trudimo se teorijo prenesti v prakso tudi tako, da med odmorom redno pijemo vodo in se o njenih dobrih učinkih velikokrat pogovarjamo. Naredili smo smutije različnih vrst (sadne, zelenjavne, sadnozelenjavne, zelene…). Zbiramo stare pregovore o vodi in poskušamo ugotoviti, če še vedno držijo… in ugotavljamo, da večina še vedno drži.
Nekaj dejavnosti bo tudi objavljenih v publikaciji
VODA PRI NAS IN V SVETU – KULTURE SVETA IN VODA.
2013/14
28. novembra 2013 smo v Mariboru tudi uradno izdali knjigo Posvojeni spomeniki, ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Mesto Maribor je bilo izbrano, ker letos to mesto nosi naziv Evropsko mesto mladih.
Že v predhodnjem šolskem letu smo začeli s projektom, ki nas pelje tudi v to šolsko leto: sodelovanje pri izdaji publikacije POSVOJENI SPOMENIKI. Izbrali smo si znamenitost, ki nas spremlja vsak dan: divji kostanj pri zadnjem vhodu v šolo.
Več o samem divjem kostanju najdete na TEJ povezavi.
2012/13
V letošnjem šolskem letu smo dokončali in uspelo nam je tudi uradno izdati novo zbirko z naslovom
DOBRODOŠLI V NAŠEM KRAJU, PRIJATELJI.
Verjetno ste opazili, da smo spremenili naslov naše zbirke.
V četrtek, 22. novembra 2012, smo v Mariboru, letošnji evropski prestolnici kulture, izdali našo edinstveno zbirko. Sodelovalo je 8 slovenskih šol in šola z Madžarske.
Prispevek lahko najdete tudi na tej povezavi: MARIBOR 2012.
Knjigo smo predstavili tudi v Ljubljani, v mestni hiši, kjer smo bile prisotne vse tri sodelujoče šole.
V primeru, da bi si jo zaželeli prebrati, jo lahko najdete v šolski knjižnici.
2011/12
Tudi letos bomo ustvarjali zbirko, dali smo ji naslov
POPOTNIK, POSTOJ!
Zapisali bomo svoje lepe spomine na svoj domači kraj, pobarali bomo svoje babice in dedke, da se tudi oni spomnijo svojih lepih trenutkov v domačem kraju in pobrisali bomo prah z zaprašenih podstrešij že skoraj pozabljenih fotografij svojega kraja.
ČE TE ŽE SRBIJO PRSTI, SE NAM HITRO PRIDRUŽI…
2010/11
Tudi letos sodelujemo pri tem projektu
in nove ideje se že kristalizirajo.
Trenutno poteka oblikovanje sletnega časopisa, kjer bodo objavljena dela vseh sodelujočih slovenskih šol. Ustvarjali bomo pesniško zbirko, katere naslov je
VSAKO PRIJATEJSTVO JE PESEM .
V tiskani obliki pesniška zbirka
Vsako prijatejstvo je pesem,
je zagledala luč sveta na prireditvi v Magistratu v Ljubljani, 21.4.2011.
Pri njenem nastajanju je sodelovalo 9 osnovnih šol iz Slovenije in 1 z Madžarske.
Naj bo vzpodbuda mladim ustvarjalcem.
2009/10
Sodelovanje pri tem projektu je bilo prav zabavno, saj smo z velikim veseljem izdelovali svoje knjigice in iskali lepe misli ter jih delili z drugimi. Udeležili smo se tudi dneva odprtih vrat na OŠ Ledina v Ljubljani, v soboto, 10. aprila 2010, kjer smo sodelovali na njihovih delavnicah ter si z veseljem ogledali prireditev, kjer so nastopali učenci njihove in drugih šol s svojimi dramskimi in pevskimi stvaritvami. Imeli smo priložnost spoznati se z različnimi znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji (med drugim je bila to Janja Vidmar, Žiga Vavpotič in drugi) ter ljudmi, ki so veliko prispevali, da UNESCO-vi projekti živijo.
Zahvaljujemo se koordinatorici tega projekta, ravnateljici OŠ Ledina, Ljubici Kosmač, ki nas je z odprtimi rokami sprejela medse.
Pri tem projektu je sodeloval, poleg ostalih, tudi celoten 2.b razred in eno od naših lepih misli smo vsak teden izobesili na tablo ter se o tem pogovarjali tako v šoli kot doma. Svoja razmišljanja smo strnili pri uri slovenskega jezika ter v podaljšanem bivanju.
