Skoči na glavno vsebino
Select Page

2022/23

Letos smo veliko govorili in izvedli kar nekaj delavnic na temo kulturne dediščine v našem kraju. V Šentvidu (Ljubljana), ki ožja okolica naše šole, se lahko pohvalimo z bogato kulturno dediščino, saj so tukaj odrasli tudi v slovenskem merilu znani kulturniki (Janez Bitenc, Anton Belec)… Prav tako pa so v kovačnici 7. avgusta 1895 izdelali Aljažev stolp, za katerega izdelavo je zaslužen Anton Belec s svojimi mojstri. 

Anton Belec ga je s svojimi sodelavci izdelal po načrtih Jakoba Aljaža. Izdelali so 6 kosov, ki so tehtali od 20 do 25kg. Stolp so najprej postavili na ogled izpred kovačnice, vanj pa so lahko stopili tudi tisti, ki si nikoli niso nadeli pohodnih čevljev. V Šentvidu so ga naložili na vlak do Mojstrane, od koder pa ga je 6 nosačev cel teden nosilo na vrh Triglava.

Učenci 1. razredov so tako obeležili delo mojstrov iz kovačnice tako, da so izdelali pomanjšane Aljaževe stolpe, Aleksander Bogataj, Kiara Frntić in Tadeja Duh pa so napisali pesem.

ALJAŽEV STOLP

Od nekdaj na svetu so stolpi bili,

veličastni narodi postavljali so jih vsi.

Od Nemcev, Habsburžanov, Francozov, Italijanov,

a vsi postavljali so jih zaman,

saj Jakob Aljaž prekašal jih je sam.

V času Aljaža smo bili pod Habsburško monarhijo,

v strahu, da si Avstrijci vse naše gore pridobijo.

Tukaj jim je junak naš stopil na poti,

kupil za goldinar ozemlje na Triglavu,

saj Avstrijci takrat so Slovencem bili na poti.

Tako so Slovenci dosegli svoj čar,

Aljažev stolp za Slovence bil je dar.

Jakob Aljaž je izdelal načrt,

ki poslal ga je v šentviško obrt.

Anton Belec se lotil izdelave je stolpa,

Avstrijcem so le ti se zdeli kot prava tolpa.

Po delih na Triglav so stolp naš nosili;

Aljaž in pet njegovih pomočnikov,

vsi so se res zelo trudili.

Nihče ni rekel, da prenašanje stolpa bo lahko,

nato še pet urno sestavljanje stolpa;

res, bilo je težko.

Stolp je bil prava lepota,

od znotraj in zunaj, ni ga spremljala nobena grdota,

ko notri si stopil, obšla te je milina,

kljub mrazu razveselila te je njegova toplina,

štiri okenca, trije stoli, vpisna knjiga in panoramska slika…

Oh, kako je bila velika.

1895 stolp na Triglavu je stal,

da nemški narod se ga res je bal.

Skozi čas njegova podoba se spreminjala je,

zelena, modra, rdeča,

barve na sebi nosil je vse.

Držal je zastavo, zvezdo,

s ponosom največjim, kot doslej,

Aljažev stolp naj stoji še naprej!

Dandanes so ga popolnoma obnovili,

njegovo staro podobo čisto skrili.

Še vedno oblika stolpa je enaka,

zato spomnimo se na Aljaža, našega junaka,

da narod Slovenski si zapomni država vsaka!

***************************************************************

V petek, 30.9.2022, smo obiskali OŠ Belokranjskega odreda v Semiču, ki je v letošnjem šolskem letu prevzela nosilno vlogo tega projekta.

Na prireditvi, ki je bila dobrodošlica kar več kot 300 udeležencem iz celotne Slovenije, smo imeli priložnost videti različne običaje tega dela Slovenije. Vse od plesov, pesmi do različnih inštrumentov.

Po slavnostnih nagovorih smo se porazdelili po 20 različnih delavnicah, ki so prav vsaka posebej, predstavljale del belokranjske dediščine. Predstavnika naše šole sta se udeležila pletenja zapestnic.

Za zaključek smo bili deležni predstavitve plesne folklorne skupine, ki se je tega dne naučila dva plesa in pevcev, ki so se prav tako predstavili s pesmimi, ki so se jih naučili tega dne.

Spodaj pripenjam nekaj v fotoaparat ujetih utrinkov tega dne.

   

 

***************************************************************

UNESCO šole in vrtci smo se začeli intenzivno ukvarjati z dediščino svojega kraja in s posvojitvami kulturnih ali/in naravnih, tehničnih in nesnovnih “spomenikov” že v letu 2002 in to nadaljujemo tudi danes.

Idejo posvajanja spomenikov je ob obisku Slovenije in OŠ Cirila Kosmača v Piranu, ki je idejni vodja projekta s tedanjo nacionalno UNESCO koordinatorico UNESCO ASP mreže Slovenije Alenko Aškerc Mikeln, podprl tudi tedanji generalni direktor UNESCA Koichiro Matsura in prevzel častno pokroviteljstvo nad projektom.

Kasneje je v šolskem letu 2012/13 projekt povzela OŠ Ledina iz Ljubljane. V sodelovanju z OŠ Leona Štuklja iz Maribora, ob podpori Urada za UNESCO Slovenije in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je nastala dragocena publikacija v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri 59 Unesco šol predstavi 67 posvojenih spomenikov. Izšla je leta 2013, v Mariboru, v času ko je bilo mesto evropska prestolnica mladih. Pri tem je sodelovala tudi naša šola. Posvojili smo divji kostanj, ki ponosno stoji ob šoli že vsaj 60 let. PUBLIKACIJA

 Tokrat smo posvojili

ALJAŽEV STOLP.

Aljažev stolp je izdelal Anton Belec, kleparski mojster iz Šentvida. Izdelal ga je v šestih delih, ki so tehtali od 15 do 20kg. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tu pa jih je šest nosačev v enem dnevu znosilo na vrh Triglava.

Za postavljanje stolpa, 7. avgusta 1895, so potrebovali 5 ur. 

Pri tem so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar – Požganec, Tomaž Košir – Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema.

Jakob Aljaž je za stolp odštel 300 goldinarjev.

Ko bomo razmišljali o stolpu, se bomo spomnili na stare obrti nekoč in danes, na pomen pohodništva, kako je kraj izgledal nekoč in se do danes spremenil, pomen Aljaževega stolpa nekoč in danes, ko je za mnoge postal simbol slovenstva…

 

(Skupno 43 obiskov, današnjih obiskov 1)
ZAPRI
Avtorske pravice
Razen tam, kjer je drugače opredeljeno,vsebinana tej stranije licencirano pod Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International licenco.